Varnost pri delu ni samo zakonska zahteva, ampak eden ključnih stebrov uspešnega in trajnostno naravnanega podjetja. Vsako delovno nesrečo spremljata izguba produktivnosti in finančni stroški, poleg osebne škode za zaposlenega ter potencialne pravne posledice za podjetje. Uporaba strategij za preprečevanje poškodb pri delu omogoča dolgoročne rešitve, ki zmanjšajo tveganja za nezgode in povečajo zadovoljstvo ter angažiranost zaposlenih.
Med poškodbe pri delu štejemo tako nezgode, kot so padci, ujeti deli telesa v strojih, kot tudi mišično‑kostne bolezni ter izpostavljenost nevarnim snovem. Vedno pogosteje se pojavljajo tudi poškodbe z dolgoročnimi, trajnimi posledicami, kot so kronične bolečine v hrbtu, poškodbe sklepov (npr. kolen, komolcev) in opeklinske ali kemijske poškodbe zaradi izpostavljenosti nevarnim snovem.
Hrbtenica je pogosto prizadeto področje – težave se začnejo s akutnimi poškodbami, kot so hernije medvretenčnih ploščic, ki se kasneje razvijejo v dolgotrajno zmanjšano gibljivost in moteno delovno sposobnost. Poškodbe mišično‑kostnega sistema, ki vključujejo npr. tendonitis ali poškodbe karpalnega kanala, lahko povzročijo dolgotrajno odsotnost z dela in zmanjšanje delovne učinkovitosti .
Napake pri delu, pozornostna raztresenost, utrujenost ter pomanjkanje ustreznega usposabljanja so pogosti sprožilci nesreč . Velik delež nezgod se zgodi novim zaposlenim, ki še niso vešči varnih postopkov pri delu.
Nepravilno vzdrževana oprema, pomanjkljiva zaščitna sredstva ter neurejeni delovni prostori povzročajo padce, ujetja rok in podobne poškodbe .
Stres, pomanjkanje komunikacije, konflikti, mobing in slaba delovna klima negativno vplivajo na mentalno kondicijo zaposlenih, kar lahko vodi do napak in poškodb.
Nujno je, da strategije za preprečevanje poškodb pri delu vključujejo celosten pristop, pokrivajoč različne ravni tveganja in ukrepov.
Redna, sistematična ocena tveganj omogoči identifikacijo potencialnih nevarnosti in določanje prioritete ukrepov. To je temelj za vse nadaljnje strategije. Pomembno je, da se ocene redno posodabljajo – vsaj letno, ali po uvedbi novih procesov.
Ko delamo varnostni načrt, začnemo z najbolj učinkovitimi ukrepi in se po potrebi pomikamo navzdol. Najprej poskušamo nevarnost odstraniti ali nadomestiti, nato pa uvedemo tehnične rešitve – za to poskrbijo strategije za preprečevanje poškodb pri delu. Šele na koncu uporabljamo navodila za delo in osebno zaščito, če drugih možnosti ni.
Če inženirski ukrepi niso možni, uporabimo administrativne ukrepe: protokoli, delovni postopki, urniki, nadzori. Kritično je učinkovito usposabljanje, ki vključuje ergonomijo, pravilno dviganje, ravnotežje, simulacije nesreč in redne posodobitve.
Zaščita kot zadnji ukrep vključuje čelade, varnostne čevlje, rokavice, zaščito sluha in vida. Pomembno je, da so predmeti ustrezno izbrani, prilagojeni, in da osebje ve, kako jih pravilno uporablja .
V številnih industrijskih obratih so senzorji na strojih in redni pregledi zmanjšali število nezgod pri strojnem delu za približno 40 % . V Združenem kraljestvu je uvedba načela “Prevention through Design” – kar pomeni, da že v fazi načrtovanja odstranijo nevarnosti – prinesla izjemen padec smrtnosti na gradbiščih, z zmanjšanjem s 10 na 1,6 smrti na 100.000 delavcev, kar predstavlja skoraj 85‑odstotno izboljšanje.
Strategije za preprečevanje poškodb pri delu pa so se izkazale tudi pri znanem slovenskem podjetju. Z uvedbo rednih varnostnih treningov in mentorsko podporo novo zaposlenim so zmanjšali število nesreč pri novincih za polovico – z 34 % na okoli 17 % vseh poškodb .
Kombinacija Strategij za preprečevanje poškodb pri delu – od ocene tveganj, tehničnih rešitev, usposabljanja do psihosocialne podpore – omogoča dolgoročno varnejše delovno okolje. Rezultati govorijo sami zase: manj poškodb, nižji stroški in bolj motivirani zaposleni.
Za strokovno pomoč pri oceni tveganj, prilagojenih usposabljanjih in celostnih rešitvah varnosti pri delu se obrnite na ekipo lam.care. Kontaktirajte nas in naredite prvi korak k varnejšemu delovnemu mestu.
