Pregled Za Službo In Poškodbe Pri Delu

Pregled Za Službo

Na zdravniškem pregledu za službo se opravijo vsi standardni pregledi in preiskave medicine dela, potrebne za predhodni ali obdobni pregled.

Poškodba Pri Delu

Poškodbe pri delu so tako odgovornost delavca kot tudi delodajalca. Odgovornost za poškodbo pa je odvisna od pogojev in opravljenih pregledov specialista ter oceno tveganja.

Pri iskanju odgovora na to, zakaj na zdravniški pregled za službo, se najprej spomnimo na to, da je zdravje temelj dobrega počutja. Najbrž je večini zdravje zelo visoko na seznamu prioritet in ravno zato poškodbe in bolezni poskušamo preprečiti vnaprej. Pred poškodbo pri športu se tako na primer zavarujemo z ogrevanjem ter poskrbimo za pravo izvedbo vaj. Pred kariesom nas rešuje redno ščetkanje zob, imunski sistem pa krepimo z raznoliko prehrano, polno mikrohranil, t.j. vitaminov in mineralov.

Pogosto pa pozabimo na škodljive dejavnike, s katerimi se srečujemo vsak dan pri delu. Velikokrat je namreč prav delovno mesto in dolgotrajna izpostavljenost istim dejavnikom tveganja, ki pridejo z njim, glavni vzrok ortopedskih, nevroloških, očesnih, kožnih in internističnih bolezni. S tem zdravstvenim aspektom in poškodbami pri delu se ukvarja medicina dela.

Kaj je Zdravniški Pregled Za Službo

Medicina dela je veja medicine, usmerjena v pravočasno odkrivanje in preprečevanje poklicnih bolezni, ki nastanejo na delovnem mestu. Te so lahko posledica raznovrstnih škodljivih dejavnikov. Na primer delo z nevarnimi kemikalijami, pri katerem je zaščitna oprema nezadostna ali pa sploh ni v uporabi, obrabi sklepov zaradi vsakodnevne dolgotrajne prisilne nefiziološke drže in ponavljajočih se gibov, dolgotrajna izpostavljenost hrupu in podobno. Vsak poklic prinese svoja tveganja, ki jih je do določene mere mogoče omejiti in preprečiti. Kakšen odziv bo imel organizem na nek škodljiv dejavnik in kako hitro se bodo izrazile negativne posledice, je seveda odvisno od posameznika. Pomembno je vnaprej predvideti, do katerih posledic lahko pripelje določen poklic in se jim izogniti ali pa jih vsaj omiliti. Pri tem sodeluje zdravnik specialist medicine dela, prometa in športa. Pomemben del medicine dela je preventiva. Medtem ko se ostale veje medicine ukvarjajo predvsem z zdravljenjem poškodb in bolezni, pri medicini dela ne smemo spregledati preventivnega vidika. Ta s pomočjo rednih pregledov zaposlenih omogoča preprečevanje poslabšanj zdravja zaradi dela. Avto peljemo letno na tehnični pregled, kljub temu da ni v okvari, kar pa ne pomeni, da ni potreben vzdrževanja. Enako velja z našim telesom. Če zgodaj odkrijemo manjša odstopanja, lahko dosti lažje preprečimo njihovo napredovanje, ki bi povzročilo delovno nezmožnost in še pomembnejše, okrnjeno vsakdanje življenje.

Predhodni in obdobni Zdravniški pregled Za Službo

Pred pričetkom dela je potrebno opraviti predhodni zdravniški pregled za službo, pri katerem se ugotovi, ali je oseba zmožna opravljati tovrstno delo. Odvisno od narave dela se mora opraviti obdobni pregled, kjer se preveri, ali je oseba še vedno sposobna opravljati delo. Preveri se, če je v tem času z zdravstvenega vidika prišlo do kakšnih poslabšanj. Osnovni pregled vključuje antropometrične meritve, pregled vida, EKG, laboratorijske preiskave krvi in urina ter pregled pri zdravniku specialistu. Po potrebi oz. glede na naravo dela pa se izvedejo še dodatne preiskave kot so npr. ADG, VTG in perimetrijo.

Zdravniški pregled za službo in zaposleni

Ko pod drobnogled vzamemo želje in koristi podjetja na eni strani ter zdravje zaposlenega na drugi, dobimo odgovor na to kaj je medicina dela. Predstavlja nek most med obema omenjenima dejavnikoma.

Vzemimo za primer gradbenega delavca, ki je izpostavljen številnim nevarnostim, ki kvarijo njegovo zdravje, sploh na dolgi rok. Hrup, fizično naporno delo, prašni delci v zraku, delo na višini so le eni izmed dejavnikov, ki kvarijo delavčevo zdravje. Čez čas škodljivi dejavniki pripeljejo do resnejših zdravstvenih težav, kot so na primer poslabšanje sluha, mišično-skeletne poškodbe in bolezni dihal. Kar rezultira v slabšem splošnem dobrem počutju, posledično je nezadovoljen tudi delodajalec, saj delo ni zadovoljivo opravljeno. Podobno je pri vseh ostalih poklicih.

Zdravniški pregled za službo in podjetje

Ko podjetje napoti delavca na zdravniški pregled za službo, s tem pošlje delavca v neko oceno. To sporoči podjetju kakšna je primernost delavca za opravljanje delovnega mesta. Redni pregledi za službo omogočajo pravočasno odkritje bolezenskih sprememb in stanj, še preden se ta razvijejo do ireverzibilne stopnje. Torej, ko so še v fazi, ko jih lahko pozdravimo oz. močno izboljšamo.

Kako Je Definirana Medicina Dela?

V osnovi je to veja medicine, ki se ukvarja s pravočasnim odkrivanjem in preprečevanjem bolezni v delovnem okolju. Te pa so po navadi posledica različnih škodljivih dejavnikov, ki pa jih medicina dela poskuša izločiti iz okolja. Torej, medicina dela se ukvarja tako z zdravjem zaposlenih, kot tudi z varnostjo pri delu in ustreznim spremljanjem posledic dela na zdravje.

Vsak poklic vsebuje določena tveganja, ki jih je do neke mere mogoče zmanjšati ali preprečiti. Kakšen odziv bo imel delavec na negativen dejavnik in kakšne bo imel posledice, je seveda odvisno od posameznika. Pomembno je vnaprej predvideti, do katerih posledic lahko pripelje določen poklic in se jim izogniti ali pa jih vsaj omiliti. Pri tem sodeluje zdravnik specialist medicine dela, prometa in športa.

Zakaj Pošiljati Zaposlene Na Zdravniški Pregled za službo?

Zdravje na delavnem mestu lahko enačimo z večjo produktivnostjo, manjšo odsotnostjo in posledično večjo uspešnostjo. Redni zdravniški pregledi za službo omogočajo pravočasno odkritje bolezenskih sprememb in stanj, še preden se konkretno razvijejo. Torej, ko so še v fazi, ko jih lahko ustrezno zdravimo in preprečimo njihov ponovni pojav.

Nadzor bolezenskih stanj

Izvajanje zdravniških pregledov za službo pomaga zaposlenim pri razumevanju obstoječega zdravstvenega stanja in možnih nevarnosti. Delavci bodo bolje skrbeli zanje in postali bolj zdravstveno ozaveščeni. Delodajalci imajo priložnost, da z izvajanjem preventivnih pobud premaknejo fokus z bolezni in odsotnosti zaposlenih na organizacijsko dobro.

Preiskave, Ki Jih Vključuje Zdravniški Pregled Za Službo

Medicina dela vsebuje tudi širok nabor preiskav, ki so izredno pomembne za opravljanje večine poklicev. Seveda pa se pregledi, ki so opravljeni pri posamezniku, razlikujejo glede na vrsto dela in pogoje pri delu.

Antropometrične meritve (pritisk)
Pregled vida
EKG
Pregled pljuč – Spirometrija
Pregled sluha – Avdiogram (ADG)
Pregled vidnega polja – Perimetrija
Pregled ravnotežja – Vestibulogram (VTG)

Za konec pregleda pa vsak posameznik opravi tudi posvet pri zdravniku specialistu medicine dela, športa in prometa. Zdravnik pregleda vse izvide, se s pacientom pogovori in na koncu izda zdravniško potrdilo.

Medicina Dela LAM Care

Smo napredna ambulanta medicine dela, prometa in športa z drugačnim pristopom. Medicino dela si predstavljamo kot dejavnost, ki svoje delovanje prilagodi glede na to, kaj vi v vašem podjetju potrebujete. Ker vemo, da so izzivi podjetji lahko zelo različni, se nam zdi klasičen pristop staromoden in suhoparen. Storitve, ki jih nudimo, smo zato preoblikovali in jim obrnili smer:

Podjetjem nudimo zdravstvene storitve na področju varnosti in zdravja pri delu.
Podjetjem, ki sodelujejo z nami, hitro zagotovimo termine za preglede
Obsege pregledov prilagodimo tudi glede na vaše želje
V sodelovanju z vami postavimo najboljši sistem naročanja zaposlenih in pošiljanja napotnic.
Nudimo možnost individualnih posvetov o rezultatih pregledov.

Kaj Potrebujete Za Obdobni Zdravniški Pregled za službo?

Obdobni oziroma periodni zdravniški pregled za službo morajo delavci v podjetju opraviti na vsako točno določeno časovno obdobje. V vsakem podjetju pa je takšen pregled medicine dela točno določen v oceni tveganja za posamezno delovno mesto. Namen takšnih obdobnih pregledov je preprečevanje poklicnih bolezni, preverjanje zmožnosti za delo pri delavcih in ohranjanje zdravja delavcev.

Kako Se Pripraviti Na Obdobni Pregled?

Priporočljivo je, da se na obdobni zdravniški pregled ustrezno pripravite že nekaj dni pred pregledom:

na dan pregleda s seboj prinesite očala ali kontaktne leče, v kolikor jih nosite oziroma jih imate predpisane,
prav tako bo zdravnik specialist potreboval vaš zdravstveni karton, ki ga naročite predhodno pri svojem osebnem zdravniku,
delodajalec vam mora priskrbeti izpolnjeno napotnico (obrazec 8205 za obdobni pregled),
v kolikor pa boste morali opraviti tudi laboratorijske preiskave (na kar vas bodo predhodno opozorili), morate na pregled priti tešči.

Poškodbe Pri Delu

Preventivni zdravstveni pregledi delavcev in razni tečaji varnosti pri delu velikokrat preprečijo pojav poškodbe pri delu. Te pregledi se opravljajo zaradi varovanja življenja, zdravja in delovne zmožnosti delavca. Hkrati pa tudi zaradi preprečevanja nezgod in poškodb pri delu, poklicnih bolezni, bolezni v zvezi z delom in preprečevanja invalidnosti.

Pojavi poškodb pri delu so v veliko breme delavcem in delodajalcem, saj povzročijo odsotnost od dela in veliko breme na obeh straneh. Zato je pomembno, da na delavnem mestu ravnamo odgovorno ter zaposlene ustrezno izobrazimo.

Vsako leto se zgodi na stotisoče poškodb pri delu, med katerimi so številne resne. Vsak lastnik majhnega in velikega podjetja bi moral zaradi tega sprejeti potrebne zaščitne ukrepe.

Najpogostejše delovne nesreče:

1. Padec, spotik in zdrsi

Ne glede na to, ali delate v pisarni, tovarni ali trgovini, boste zagotovo občasno naleteli na gladke površine, zato možnost, da postanete njihova žrtev, ni tako majhna.

Padec pri delu na višini je za mnoge še ena velika nevarnost; padci z lestev so najpogostejši, vendar so lahko tudi nevarni, prav tako padci z odra in drugih ploščadi.

2. Poškodbe pri delu – nategi mišic

Kdor na delovnem mestu pogosto dviguje težke predmete, verjetno že ve, da so nategnjene mišice še ena tipična nadloga povezana z delom. Poškodbe pri delu, predvsem ukleščen hrbet in bolečine v vratu so nekaj s čimer se sooča vsak delavec. Te nesreče je povsem mogoče preprečiti, dovolj je le nekaj preprostih navodil o varnih metodah dviganja.

3. Poškodbe pri delu zaradi padajočih predmetov

Obstaja veliko primerov, ko na zaposlene padejo stvari in ta težava ni omejena samo na skladišča. Ko predmeti padejo s polic ali iz omaric, lahko pride do groznih posledic, še posebej če oseba podajajočega predmeta ne pričakuje.

To nevarnost je mogoče bistveno zmanjšati, če zagotovite zaščite za shranjevanje in poučite osebje, kako pravilno shranjevati stvari.

4. Slabšanje že nastalih poškodb pri delu

Zgoraj omenjena težava, je sčasoma postala vse bolj razširjena pri delu – to je ponovno obrabljanje že poškodovane mišice. Ta težava je zelo razširjena, vendar jo zaposlovalci ne jemljejo resno.

Lahko se razvije zaradi kakršnega koli ponavljajočega se delovanja sklepov, zato ni le težava za tiste, ki pri delu dvigujejo težke stvari, vendar je tudi razširjena na ljudi, ki delajo v pisarnah. Zdi se smiselno sprejeti ukrepe, saj je lahko v nekaterih okoliščinah kumulativni učinek ponovnega obrabljanja poškodb katastrofalen.

S spodbujanjem in opominjanjem zaposlenih, naj si vzamejo ustrezne odmore, lahko delodajalci pomagajo preprečiti resne poškodbe. Podobno lahko ergonomska orodja, kot so dobri pisarniški stoli, zmanjšajo obremenitev.

5. Trki in zrušitve Pri Delu

Nesreče na delovnem mestu, ki povzročijo poškodbe pri udarcih ali nesrečah, so prav tako precej pogoste. Lahko imajo slabe posledice, ne glede na to, ali gre za avtomobile, tovornjake ali celo manjša vozila, kot so viličarji.

Zato je odgovornost delodajalcev zagotoviti, da so varnostni pasovi in drugi varnostni ukrepi na voljo in se uporabljajo po potrebi.

6. Raztrganine in ureznine Pri Delu

Poljubno število pisarniških orodij lahko pri uporabniku povzroči bolečo ureznino. Slabo usposabljanje, nezadostni varnostni protokoli in zanemarjanje nošenja ustrezne zaščite so glavni vzroki za poškodbe.

Vodstvo lahko pomaga pri preprečevanju takšnih incidentov z vzpostavitvijo ustreznih procesov (vključno z usposabljanjem) in zagotavljanjem zadostne varnostne opreme.

7. Vdihavanje škodljivih hlapov

Posamezniki, ki imajo opravka s škodljivimi kemikalijami, tvegajo, da pride do kožne ali očesne reakcije ter resnejših poškodb, če so jim izpostavljeni brez zaščite.

Delodajalci morajo paziti, da delavcem v določenih okoliščinah zagotovijo orodja, ki jih potrebujejo za preprečevanje nevarne izpostavljenosti in zaščitno opremo.

8. Hrup

Lahko bi verjeli, da je industrijska naglušnost preteklost in da je izginila z vsemi tistimi starimi težkimi industrijami, vendar to ni res – nenazadnje je dejstvo, da so številni zaposleni v industriji še vedno izpostavljeni glasnemu hrupu pri delu.

V interesu podjetij je, da čim prej obravnavajo industrijsko naglušnost, saj lahko kasneje privede do znatnih odškodnin. Varnostni ukrepi, kot je zaščita za ušesa, lahko bistveno zmanjšajo njegovo verjetnost.