LAM CARE BLOG

Psihofizična priprava delavcev: Celostni pristop k večji varnosti in učinkovitosti

14 Sep 2025
keyboard_arrow_down

keyboard_arrow_down

keyboard_arrow_down

keyboard_arrow_down

keyboard_arrow_down

Medicina dela LAM care

V LAM Care nudimo kvalitetne storitve zdravniških pregledov. Medicina dela na nivoju, ki ste si ga vedno želeli; brez čakalnih vrst, hitri rezultati, prijazni specialisti in osebje. Na pregled ste vedno vabljeni v LAM Care!

Psihofizična priprava delavcev je vse pomembnejša komponenta sodobnega pristopa k zdravju pri delu. Gre za sistematično krepitev telesnih in psihičnih sposobnosti zaposlenih, s ciljem večje varnosti, večje zbranosti in zmanjšanja poškodb. V prispevku razlagamo, zakaj je priprava pomembna, kako poteka in komu je namenjena.

Kaj je psihofizična priprava in zakaj je pomembna?

Psihofizična priprava pomeni pripravo telesa in uma na delovne obremenitve. Združuje elemente telesne vadbe, vaj za koncentracijo in dihanje, ergonomskega ozaveščanja ter psihološke odpornosti.

Priprava ni rezervirana le za reševalce ali športnike, temveč je uporabna v skoraj vseh poklicih – od gradbenih delavcev in proizvodnih delavcev do zdravstvenih delavcev in zaposlenih v pisarnah.

Prednosti psihofizične priprave:

  • Manj poškodb pri delu

  • Boljše obvladovanje stresa

  • Povečana zbranost in natančnost

  • Manj bolniških odsotnosti

  • Večja motivacija in zadovoljstvo pri delu

Za katere poklice je priprava še posebej pomembna?

Psihofizična priprava je ključna povsod, kjer je delo fizično ali psihično zahtevno. Med takšne poklice sodijo:

  • Gradbeništvo, skladiščenje, montaža

  • Zdravstvena nega in urgentna medicina

  • Transport (vozniki tovornjakov, viličarjev, letalsko osebje)

  • Policija, gasilstvo, vojska

  • Izmensko in nočno delo (proizvodnja, varovanje)

  • Poklici z visokim psihičnim pritiskom (npr. izredne službe, IT podpore)

Vendar tudi dolgotrajno sedeče delo zahteva določeno stopnjo pripravljenosti – tako fizične kot psihične.

Psihofizična priprava je ključna povsod, kjer je delo fizično ali psihično zahtevno.

Kako poteka psihofizična priprava delavcev v praksi?

Psihofizična priprava ni enoten proces za vse – uspešna izvedba temelji na prilagajanju posamezniku, delovnem mestu in panogi. Zajema tri ključne faze: začetno oceno, oblikovanje programa ter izvajanje in spremljanje rezultatov.

1. Ocena trenutnega stanja

Pred začetkom programa je potrebna natančna analiza trenutne psihofizične pripravljenosti zaposlenega. Ocena lahko vključuje:

  • Telesno zmogljivost: test hoje ali teka, merjenje srčnega utripa, krvnega tlaka, indeksa telesne mase (ITM), gibljivosti, moči in ravnotežja.

  • Psihološko stanje: vprašalniki o zaznanem stresu, kakovosti spanja, utrujenosti, tesnobi, izgorelosti in zadovoljstvu pri delu.

  • Delovne navade in obremenitve: opazovanje delovnih postopkov, ergonomije, prisotnosti ponavljajočih se gibov ali statičnih položajev, izmenično delo ali delo ponoči.

Cilj ocene je odkriti morebitna tveganja, potrebe posameznika in določiti izhodiščno točko za pripravo prilagojenega programa.

2. Načrtovanje programa

Na podlagi začetne ocene se oblikuje strukturiran program. Ta je lahko individualiziran (namenjen posamezniku) ali skupinski (za zaposlene z enakimi obremenitvami, npr. v proizvodnji ali zdravstvu).

Tipičen program vključuje:

  • Vaje za ogrevanje in gibljivost: izvajajo se pred začetkom izmene ali napornih nalog. Pomagajo zmanjšati tveganje za mišične poškodbe in povečajo prekrvavitev.

  • Krepitev telesnega jedra in drže: vaje za stabilizacijo trupa zmanjšujejo obremenitve na hrbtenico, izboljšajo držo in preprečujejo bolečine v križu.

  • Tehnike sproščanja in dihanja: pomagajo pri obvladovanju akutnega in kroničnega stresa. Uporabljajo se tudi med odmori ali po izpostavljenosti stresnim situacijam.

  • Mentalni trening in vaje za pozornost: izboljšujejo osredotočenost, samozavedanje in hitrejše ter bolj premišljeno odzivanje v kritičnih trenutkih.

V nekaterih primerih se program dopolni s psihološkim svetovanjem, delavnicami o ergonomiji in prehranskimi priporočili.

3. Redno izvajanje in spremljanje

Konsistentnost je ključ do uspeha. Program je učinkovit le, če se izvaja redno in se spremlja napredek.

  • Dnevna rutina: krajše vaje (5–10 minut) pred začetkom izmene ali med delovnikom (npr. aktivni odmori).

  • Tedenske aktivnosti: strukturirana telesna vadba, delavnice za krepitev psihične odpornosti, skupinske sprostitvene tehnike.

  • Spremljanje rezultatov: mesečni pregledi, sledenje posameznikovemu napredku, sprotno prilagajanje zahtevnosti vaj glede na odziv telesa.

  • Digitalna podpora: uporaba aplikacij za spremljanje srčnega utripa, kakovosti spanja ali zaznanega stresa.

Delodajalci lahko dodatno spodbudijo sodelovanje z omogočanjem dostopa do fizioterapevta, psihologa ali coacha za krepitev veščin.

Zakaj je podpora vodstva ključna?

Psihofizična priprava delavcev ni le stvar posameznika ali kadrovske službe – uspešno izvajanje je neposredno odvisno od podpore vodstva. Vodstvo namreč oblikuje kulturo podjetja, postavlja prioritete in določa, katerim dejavnostim se namenja čas, sredstva in pozornost.

Brez jasno izražene podpore in aktivnega sodelovanja vodstva tudi najbolje zasnovani programi ostanejo na papirju ali pa naletijo na odpor zaposlenih, ki jih ne prepoznajo kot pomembne ali izvedljive v vsakdanjem delovnem procesu.

Ključni elementi uspešne podpore vodstva:

1. Vključitev psihofizične priprave v strategijo zdravja pri delu

Podjetje, ki želi sistematično skrbeti za zdravje zaposlenih, mora imeti jasno opredeljeno strategijo, ki vključuje tudi psihofizično pripravo. Ta mora biti del dolgoročnih ciljev podjetja, podobno kot varnost pri delu ali izboljšanje produktivnosti.

Z vključitvijo v strategijo se izognemo ad-hoc pristopom in programom, ki temeljijo zgolj na enkratnih dogodkih ali individualni motivaciji.

2. Časovna umestitev v delovni proces

Zaposleni se pogosto znajdejo v položaju, ko bi sicer želeli sodelovati v aktivnostih za izboljšanje zdravja, a preprosto nimajo časa – bodisi zaradi natrpanih urnikov bodisi zaradi tihega pričakovanja, da delo vedno pride pred vsem ostalim.

Zato mora vodstvo jasno določiti, da je psihofizična priprava sestavni del delovnega dne – na primer 10 minut pred začetkom izmene ali med načrtovanimi odmori. Takšna umestitev aktivnosti pokaže, da podjetje ceni zdravje svojih zaposlenih, ne le njihovo produktivnost.

3. Aktivna vloga nadrejenih

Če vodje, vodstveni delavci in neposredni nadrejeni aktivno sodelujejo v programih (npr. izvajajo vaje skupaj z ekipo, prisostvujejo na delavnicah, spodbujajo udeležbo), to močno vpliva na stopnjo vključenosti zaposlenih. Zgled vodstva krepi zaupanje in zmanjšuje občutek, da gre za “še eno obveznost”.

Nasprotno pa ignoriranje ali pasivno opazovanje s strani nadrejenih pogosto vodi v upad interesa in postopno opuščanje programa.

4. Redno spremljanje in nadgradnja programa

Podpora vodstva pomeni tudi skrb za kakovost programa – redno zbiranje povratnih informacij, spremljanje ključnih kazalnikov (npr. bolniške odsotnosti, število poškodb pri delu, zadovoljstvo zaposlenih) in prilagajanje vsebin glede na potrebe organizacije.

S tem podjetje pokaže, da ne gre za formalnost, temveč za živ proces, ki se razvija skupaj z zaposlenimi in njihovimi izzivi.

Psihofizična priprava delavcev se lahko integrira v delovni čas


Zaključek: Kaj pridobimo s psihofizično pripravo delavcev?

Psihofizična priprava je učinkovito orodje za preprečevanje poškodb, povečanje osredotočenosti in izboljšanje splošnega počutja zaposlenih. Ko delavec bolje pozna svoje telo, zna obvladovati stres in se učinkovito odzivati na delovne izzive, prispeva k bolj varnemu, zdravemu in uspešnemu delovnemu okolju.

Za podjetja pa to pomeni manj bolniških odsotnosti, večjo delovno učinkovitost in večjo dolgoročno stabilnost delovne sile.

Preberite več