Ergonomija in delovno zdravje sta tesno povezana pojma, ki igrata ključno vlogo pri preprečevanju delovnih poškodb, zmanjševanju bolniških odsotnosti ter povečanju učinkovitosti in dobrega počutja zaposlenih. V tem članku bomo razložili, kaj ergonomija pravzaprav pomeni, kakšna so tveganja zaradi slabe ergonomije, kako prepoznati opozorilne znake, ter kakšne so praktične rešitve in priporočila za delodajalce in zaposlene.
Ergonomija je veda, ki preučuje prilagajanje delovnih pogojev in okolja zmožnostim, potrebam in omejitvam človeka. Cilj ergonomije je ustvariti takšne delovne pogoje, ki zmanjšujejo fizično in psihično obremenitev ter preprečujejo poškodbe in kronične zdravstvene težave.
Delovno zdravje pomeni ohranjanje telesnega in duševnega zdravja delavcev v vseh poklicnih dejavnostih. Vključuje preventivo, spremljanje stanja in ukrepanje ob zaznanih tveganjih. Pri tem ima ergonomija ključno podporno vlogo.
Slaba ergonomija lahko vodi do resnih zdravstvenih težav, ki se običajno razvijajo postopoma. Med najpogostejše sodijo:
Zgodnji opozorilni znaki vključujejo:
Primer iz prakse:
Računalniška operaterka, ki dela več ur dnevno brez ustrezne nastavitve višine zaslona in stola, lahko razvije kronične bolečine v vratu in spodnjem delu hrbta.
Dobro ergonomsko delovno mesto ni univerzalno, ampak je prilagojeno posamezniku. Upošteva njegove telesne značilnosti, naravo dela, časovno obremenitev in tehnično opremljenost. Namen je preprečevanje poškodb zaradi ponavljajočih se gibov, napačne telesne drže in dolgotrajnega statičnega položaja.
Zaslon mora biti postavljen neposredno pred uporabnikom, da se izognemo rotaciji ali nagibanju glave. Zgornji rob zaslona naj bo v višini oči ali rahlo pod njo, zaslon pa oddaljen od oči približno 50 do 70 centimetrov, kar ustreza dolžini iztegnjene roke.
Zakaj je to pomembno?
Napačna višina ali oddaljenost zaslona vodi v napetost vratnih mišic, bolečine v ramenih ter naprezanje oči. Preblizu postavljen zaslon lahko povzroča tudi motnje vida, utrujenost in glavobole.
Praktični nasvet: Če uporabljate prenosnik, priporočamo uporabo stojala za dvig naprave in dodatne tipkovnice z miško, da zagotovite pravilno višino in položaj rok.
Ergonomski stol mora omogočati nastavitev višine, nagiba in ledvene opore. Sedež naj bo nastavljen tako, da so stopala v celoti na tleh ali na opori za noge, kolena pa približno v višini bokov. Naslonjalo mora podpirati naravno krivuljo hrbtenice, zlasti ledveni del.
Zakaj je to pomembno?
Dolgotrajno sedenje brez ustrezne podpore vodi v preobremenitev hrbtenice, zmanjšan pretok krvi v spodnjih okončinah in večjo verjetnost za nastanek degenerativnih sprememb. Napačna višina sedeža povzroča pritisk na stegna, kar dodatno povečuje tveganje za mišično-skeletne težave.
Praktični nasvet: Uporabljajte stol z nastavljivimi naslonjali, ki omogočajo sproščen položaj ramen in preprečujejo dvigovanje ali napetost v zgornjem delu telesa.
Med delom z računalnikom naj bodo roke sproščene, komolci tesno ob telesu in upognjeni pod kotom 90 do 100 stopinj. Zapestja naj bodo poravnana z dlanmi in podlakti ter v nevtralnem položaju brez upogibanja navzgor ali navzdol.
Zakaj je to pomembno?
Nepravilen položaj zapestij lahko povzroča utesnitve živcev (npr. sindrom karpalnega kanala), vnetje tetiv in bolečine v podlakti. Ponavljajoče se majhne obremenitve, kot so klikanje miške ali tipkanje na nepravilno postavljeni tipkovnici, dolgoročno povečujejo tveganje za poškodbe zaradi preobremenitve.
Praktični nasvet: Tipkovnico in miško postavite na enako višino kot komolce. Pri daljšem delu si pomagajte z mehko podlogo za zapestja, ki omogoča podporo, a ne pritiska neposredno na živčne poti.
Priporočljivo je, da vsaj vsakih 45 do 60 minut za nekaj minut vstanete, se sprehodite ali izvedete osnovne raztezne vaje. Aktivna pavza ni le odmor za telo, ampak tudi za možgane, saj kratka sprememba aktivnosti izboljša koncentracijo in zmanjša stres.
Zakaj je to pomembno?
Dolgotrajno sedenje v enakem položaju zmanjšuje prekrvavitev mišic, kar vodi v mišično utrujenost in znižano delovno učinkovitost. Pomanjkanje gibanja dolgoročno vpliva na zdravje srčno-žilnega sistema in presnove.
Praktični nasvet: Uporabite tehniko 20-20-20 – vsakih 20 minut za 20 sekund poglejte v daljavo (vsaj 6 metrov stran), da razbremenite oči. Vsaj enkrat na uro se tudi fizično oddaljite od delovnega mesta in naredite nekaj razteznih vaj.
Delovno okolje mora biti dobro osvetljeno, z naravno svetlobo, kadar je to mogoče. Umetna svetloba naj bo nežna in enakomerno razpršena, brez bleščanja na zaslonih ali delovnih površinah. Zaslon ne sme biti obrnjen neposredno proti oknu ali viru svetlobe.
Zakaj je to pomembno?
Neustrezna osvetlitev povzroča naprezanje oči, zmanjšuje natančnost dela in lahko vpliva na splošno utrujenost. Bleščanje ali odsevi na zaslonu motijo koncentracijo in vodijo do nepravilne telesne drže, saj se uporabnik začne nagibati, da bolje vidi.
Praktični nasvet: Uporabite svetlobne zavese, da razpršite naravno svetlobo, in prilagodljivo namizno svetilko za delo ob slabi svetlobi.
Da. V Sloveniji delodajalce k zagotavljanju ergonomskih delovnih pogojev zavezujejo:
Delodajalec mora izvajati oceno tveganja in ustrezne preventivne ukrepe za zaščito zdravja delavcev.
Podjetje, ki uvaja t. i. "ergonomske minute", kjer zaposleni vsak dan skupaj izvajajo 5-minutno razgibavanje, beleži manj odsotnosti zaradi bolečin v križu in večje zadovoljstvo zaposlenih.
Da. Pri delu od doma je še večja odgovornost na posamezniku. Smernice vključujejo:
Uspešnost se meri z naslednjimi kazalniki:
Delodajalci lahko izvedejo tudi notranje ankete ali vključijo svetovanje specialistov medicine dela.
Ergonomija ni le modna muha ali dodatna skrb, ampak temelj dobrega delovnega okolja. Ustrezno prilagojeno delovno mesto:
Za dolgoročno zdravje in zadovoljstvo zaposlenih je vlaganje v ergonomijo nujna in premišljena odločitev.
