Naloga delodajalcev je, da zagotovijo varnost pri delu in zdravje delavcev na delovnem mestu. Tukaj pa je pomembna ocena tveganja, saj so v njej opredeljene nevarnosti in kakšne ukrepe izvesti, da bo vpliv teh nevarnosti minimalen. Z oceno tveganja se torej v podjetju ovrednoti nevarnosti za varnost in zdravje delavcev na delovnem mestu. Natančno je treba opredeliti kaj so te nevarnosti, kako jih je mogoče odpraviti oz. kako jih nadzorovati in zagotoviti njihov minimalen vpliv.

Glede na priporočila EU-OSHA (European Union information agency for occupational safety and health) je za večino podjetij primeren preprost 5-stopenjski pristop k oceni tveganja. Pri zahtevnejših okoliščinah, ki jih zahteva ocena tveganja, pa se lahko uporabi tudi druge, daljše pristope. Glavna načela so pri vseh pristopih enaka, razlikujejo se le v določenih načelih pri ocenjevanju določenih nevarnosti. Pri ocenjevanju tveganja na delovnem mestu morajo sodelovati tudi zaposleni. Posvetovanje z zaposlenimi in njihova vključitev v oceno tveganja sta ključnega pomena za zagotovitev, da so nevarnosti določene ne samo na podlagi znanja, ampak tudi na podlagi poznavanja delovnih razmer in vzorcev škodljivih učinkov na delavce.

Izjava o varnosti z oceno tveganja se podjetju izda, v kolikor so ustrezno opredeljena in izpeljana vsa priporočila in ukrepi. Zaradi zahteve evropskega sistema varnosti in zdravja pri delu, je takšna izjava o varnosti z oceno tveganja obvezna. Če ta postopek ni ustrezno izveden, je velika verjetnost, da podjetje te ocene tveganja in izjave o varnosti nima. V primeru, da se pri pregledu delovanja podjetja ugotovi, da podjetje nima ustrezne izjave o varnosti z oceno tveganja, se podjetju lahko onemogoči obratovanje. Torej, v izogib nevarnostim, poškodbam in posledicam neustrezne ocene tveganja, je priporočljivo le to izdelati in pridobiti izjavo o varnosti.