LAM Care - Kaj je stres? - Stres na delovnem mestu

Stres na delovnem mestu

Kaj je stres in kako se z njim spopasti

Kaj je stres? Odgovor je dokaj preprost – stres je zelo velik dejavnik našega vsakdana, ki do neke mere drži pokonci v napornih trenutkih in nam daje tisto vztrajnost in moč za delo, ki je v motivaciji ne najdemo (več). Na neki točki pa se koristen stres, eustres, na delovnem mestu lahko spreobrne v kroničen stres. Stres na delovnem mestu NIJZ opisuje kot škodljiv telesni in čustveni odgovor.

Čuti se kot nenehen pritisk in ne le izziv ter negativno vpliva tako na naše zdravstveno stanje, kot tudi na delovno produktivnost, zmanjšuje zmožnost za delo in s tem so povezane pogostejše bolniške odsotnosti. Kroničen stres močno znižuje kakovost življenja prizadete osebe, pogosto njegov vpliv posredno občutijo tudi bližnji.

Obstaja veliko različnih načinov, kako se soočiti in odpraviti ali pa vsaj zmanjšati raven stresa v službi. Pomembno je, da delodajalec prisluhne zaposlenim in jim omogoči karseda optimalno delovno okolje. Hkrati pa je pomembno da si zaposleni želi opravljati tovrstno delo. Pogosto se zaradi nezadovoljstva namreč pojavljajo izgovori in obtožbe glede delovnih pogojev, ko je glavni problem na poti do kvalitetno opravljenega dela notranje nezadovoljstvo in pomanjkanje notranje motivacije.

Seveda je nemogoče ugoditi vsem možnim izboljšavam, a že majhne spremembe lahko prispevajo k zmanjšanju stresa zaposlenega. Sedaj ko razumemo točno kaj je stres in kako deluje, pa lahko pregledamo tudi različne načine reševanja problemov s stresom, tako s strani delodajalca, kot tudi s strani posameznika.

Kaj lahko naredi delodajalec

  • Delovni čas naj bo čim manjkrat podaljšan in čim bolj prilagodljiv
  • Delo, ki se ponavlja, se lahko rotira med zaposlenimi, če so zanj kompetentni. Tako se izognemo (preveliki) monotonosti
  • Za določeno delovno nalogo naj se predvidi dovolj časa. Če se delovne naloge ponavljajo, naj se prisluhne zaposlenemu, ki lahko sam oceni, koliko časa potrebuje
  • Delovne naloge naj bodo jasno razložene
  • Če je le mogoče, pustite zaposlenemu čim več svobode pri delu z minimalno nadzora
  • Veliko ljudi si zaradi različnih razlogov ne upa jasno izraziti tegob, ki jih pestijo. En predlog je tudi uvedba ankete, ki je namenjena izboljšanju pogojev na delovnem mestu. Zaposleni lahko tako, morda tudi anonimno, povedo, kaj bi jim olajšalo delo oz. kaj bi pripomoglo k boljšem počutju na delovnem mestu.
  • Zelo pomembno je tudi, da se zaposlenim za dobro opravljeno delo da vedeti, da je bil trud opažen
  • Omogoči dovolj pavz med delom, po možnosti uvede tudi skupne aktivne odmore

Kaj lahko naredi posameznik sam

  • Pomembno je, da poskrbimo za ravnovesje med poklicnim in osebnim življenjem. Torej da ne mešamo službenih zadev z zadevami in osebami v osebnem življenju
  • Delo si dobro organiziramo svojim zmožnostim primerno in določimo približno časovnico, ki omogoča, da se držimo predpisanih rokov in je vse delo opravljeno pravočasno
  • Če delovnim nalogam zaradi kakršnegakoli razloga nismo kos, jih ne prevzamemo oz. prosimo za pomoč
  • Odmori naj bodo za počitek, svež zrak, če je le mogoče, naj bo aktiven
  • Prehrana naj bo raznolika, hranljiva, obroki redni in primerno veliki
  • Priporočamo izogibanje pitju alkoholnih pijač in kajenju cigaret
  • Ne pozabimo na redno telesno aktivnost v prostem času izven delovnika. Priporočljiva je tako aerobna kot anaerobna vadba ter čim več na svežem zraku v naravi
  • Pomembni so tudi zdravi odnosi v delovnem okolju, zato se potrudimo imeti dober odnos s sodelavci. Najmanj, kar lahko naredimo je, da smo do njih spoštljivi, vljudno komuniciramo in sodelujemo, ko delo od nas to zahteva
  • Mnogim pomaga tudi meditacija, ki lahko traja le par minut pred spanjem. Aktivno ozaveščanje problemov in iskanje vzroka slabega počutja ter kreiranje načrta za soočanje s problemi
  • Svoje težave komu zaupamo, naj bo to nekdo iz družine, prijatelj ali psiholog/psihiater. Pomembno je, da ne pustimo, da težava napreduje, ampak se je lotimo že takoj na začetku

Ob pojavu znakov, kot so težave s spanjem, dihanjem, povišan krvni tlak, bolečine v prsih, aritmije, velike spremembe v telesni teži, težave s koncentracijo in spominom, razdražljivost, nekontrolirani izbruhi jeze ali joka, občutek brezupa ipd., ki so med drugim kazalci kroničnega stresa, se obrnemo na svojega osebnega zdravnika. Po potrebi pa se preko delodajalca lahko obrnemo tudi na zdravnika specialista medicine dela.

Kdaj poiskati pomoč zaradi stresa

Ključno je, da se tako zaposleni kot nadrejeni zavedajo kaj je stres. Potrebno je razumeti zakaj je pomembno budno spremljati nivoje in oblike stresa celotnega kolektiva zaposlenih. Na koncu so vsi le del ene ekipe, ki dela za enak, skupni cilj. V tej ekipi pa se morajo vsi dobro počutiti, da lahko pridajo maksimalni prispevek. V tem pogledu se mora delovna hierarhija omehčati; delodajalec oz. vodja prisluhne zaposlenim, zaposleni pa vedo, da se lahko tudi s težavami obrnejo nanj in da bodo problem reševali skupaj. Dober direktor se zaveda, da zaposleni niso sužnji, ki delajo zanj, ampak so dragocena moč podjetja in ga ženejo naprej. Zadovoljni in motivirani zaposleni so tako ključni za uspešnost podjetja.

Preberite več prispevkov: