Zdravje Na Delovnem Mestu In Imunski Sistem

Imunski sistem in krepitev le tega je bistvenega pomena za zdravje posameznika. Ključno je, da imunski sistem hranimo v odličnem stanju.

Imunski sistem krepimo z uravnoteženo prehrano, zadostnim vnosom vitaminov in mineralov ter zadostnim vnosom ostalih mikrohranil v telo.

Ključni so zadostna količina spanca, uravnotežena prehrana, hormonsko ravnovesje in psihična uravnoteženost – te se med seboj prepletajo in le zdrava kombinacija teh pripelje do manj stresa. 

Zdravje na delovnem mestu močno vpliva na naše osebno življenje, tako kot tudi na naše delo. Slabša kakovost delovnega mesta oslabi zdravje in posledično pomeni nižjo kakovost opravljenega dela.

Kam Na Pregled?

Promocija zdravja na delovnem mestu je na voljo tudi v ambulanti LAM Care v Kranju. Kontaktirajte nas preko obrazca na naši strani!

Preprosto in na kratko poglejmo osnove zdravja in kako ohraniti odličen imunski sistem, tako da se boste lahko izognili nepotrebnim obiskom pri zdravniku.

Kaj Je Imunski Sistem?

Telo pred okužbami ščiti imunski sistem, ki ga sestavljajo specializirane celice, organi in mikroorganizmi (škodljivi mikroorganizmi). Sposobnost imunskega sistema za razlikovanja med snovi, ki sodijo v telo in zunanjimi snovmi, je ključnega pomena. Imunski sistem predstavljajo bele krvne celice, bezgavke, limfno tkivo, vranica in kostni mozeg. Vse te komponente nenehno komunicirajo med seboj in delujejo v tandemu z nevrološkimi in endokrinimi sistemi.

 

Vse bolezni, ki smo jih imeli, si naš imunski sistem zapomni in zabeleži. Tako bolje prepozna in premaga starega sovražnika, ko znova naleti nanj. Pri izvajanju cepljenja za preprečevanje nekaterih bolezni se izrablja ta mehanizem. Obramba telesa mora biti izjemno ciljno usmerjena, saj se mikroorganizmi (bakterije, virusi in paraziti) ne spreminjajo le po vrstah, ampak celo znotraj iste družine (obstaja več sevov istega virusa). Ravno zato prebolevanje respiratornega virusa, kot je gripa, ne nudi zaščite pred vsemi drugimi sevi tega virusa.

Kdaj Se Aktivira Imunski Sistem?

Vdor mikrobov v telo sproži aktivacijo imunskega sistema. Poveča se pretok krvi, zaradi česar imunske celice lažje dosežejo mesto okužbe. Hipotalamus, predel možganov, ki nadzoruje telesno temperaturo, dvigne “notranji termostat”. Telo se začne segrevati. Zmanjša se prekrvavitev kože, kar še dodatno zmanjša oddajanje toplote in posledično dvigne telesno temperaturo. Telo se prične tresti in s tem dviguje svojo telesno temperaturo, čemur mi rečemo ”vročina”. Takšno stanje je neprijetno vendar koristno, saj nas spodbuja k počitku, izboljša našo obrambo in pospeši naše okrevanje.

 

Med boleznijo bo telo morda neprimerno reagiralo na okužbo. To je bolj verjetno pri starejših ljudeh, alkoholikih, bolnikih s ščitnico in ljudeh, ki jemljejo določena zdravila (antipiretike itd.). V nekaterih primerih telo celo pretirano dvigne telesno temperaturo, kar lahko vodi do motenj zavesti ali febrilnih krčev. Ob takšnem pojavu svetujemo hlajenje, ko temperatura doseže 38 stopinj Celzija in uporabo antipiretikov (paracetamol, nesteroidna protivnetna zdravila…). Posledično se bo telo začelo močno potiti in ohlajati, kar bo vodilo v splošno olajšanje in boljše počutje.

Vpliv Starosti Na Imunski Sistem

Zmogljivost našega imunskega sistema se s staranjem slabša. Lokalna obramba pred vstopom nevarnih mikroorganizmov postane bolj ogrožena. Koža izgubi elastičnost, krhkost in prekrvavitev.

 

Ventilacija pljuč se zmanjša, ko se dihalne mišice poslabšajo. V dihalnih poteh sluz, ki bi jo morali izkašljati, zastaja in spodbuja rast nevarnih klic. Kajenje in umazan zrak škodujeta migetalčnemu epiteliju dihalnih poti. S staranjem se izloča manj sline in prebavnih tekočin. Morebitno jemanje antibiotikov in prisotnost bolezni pogosto spremeni običajno črevesno floro, zato svetujemo povečan vnos probiotikov.

Kaj Pravijo Študije?

Nedavne študije so pokazale, da se celična imunost s starostjo poslabša. Zaradi tega so cepiva tudi manj učinkovita pri starejših kot pri mlajših. Ko se ljudje starajo, se njihove potrebe po kalorijah zmanjšujejo, zaradi česar običajno zaužijejo manj hrane. Njihova hrana je pogosto nezanimiva ali nekakovostna.

 

Vzroki so lahko manjkajoči zobje, pomanjkanje okusa in apetita, omejitve dejavnosti, povezane bolezni ali priporočene diete ter včasih finančne težave. Tako so mikroelementi (vitamini in minerali), ki so nujni za močan imunski sistem, pri starejših pogosto podhranjeni. Tako so bolj nagnjeni k okužbam in nenazadnje k razvoju raka. Študije so povezale prisotnost dovolj specifičnih mikroelementov v telesu (kot so cink, selen, železo, baker, folna kislina, vitamini A, B6, B12, C, D in E) z močnim imunskim sistemom, zato je v teh okoliščinah smiselno jih nadomestiti s prehranskimi dopolnili.

Vpliv Stresa Na Imunski Sistem

Ni naključje, da zbolimo po močnih stresnih izkušnjah. Na naš imunski sistem vplivajo možgani, ki so vzrok bolezni. Nadledvična žleza sprošča stresni hormon (kortizol) kot odgovor na zaskrbljenost, tesnobo in grozo. To je koristno pri kratkotrajnih stresnih reakcijah, saj telesu omogoči, da se okrepi in pripravi na boj ali beg pred nevarnostjo. Medtem ko stalno visok kortizol škoduje telesu. Stres zmanjša proizvodnjo in delovanje belih krvnih celic.

 

Oslabljen imunski sistem otežuje ali celo onemogoča obrambo pred okužbami. V takšni situaciji telo preide v stanje kroničnega vnetja, ki se običajno kaže kot rak in avtoimunska obolenja. Stres slabo vpliva tudi na naše zdravje, saj povečuje verjetnost za nastanek drugih bolezni. 

 

Raven sladkorja v krvi se poveča zaradi kortizola. Sladkorna bolezen se razvije, ko se ta poveča dalj časa. 

Adrenalin je poleg kortizola še en hormon, ki se sprošča v času stresa. Ta poveča srčni utrip in krvni tlak, kar poveča tveganje za srčno-žilne motnje.

 

Mišice so toge, ker so med stresno situacijo nenehno pripravljene. Posledično se pojavijo glavoboli, nelagodje v hrbtu in bolečine v vratu. Zaradi kortizolovega zaviranja sproščanja testosterona in rastnega hormona, se zmanjšata mišična masa in libido. 

Vrsta centralne debelosti pospeši kopičenje telesne maščobe, hkrati pa upočasni regeneracijo in okrevanje. Sčasoma nas stres izčrpa. 

Obstajajo simptomi obupa, tesnobe in izgorelosti. Naučiti se sprostiti, meditirati in ohraniti dober pogled, je smiselno, saj bo to povečalo našo odpornost proti boleznim, ki je verjetno glavni vzrok za razvoj večine bolezni.

Vpliv debelosti na imunski sistem

Vse več je dokazov, da debelost ogroža naš imunski sistem. Količina citokinov, ki so signalne molekule, ki jih imunske celice uporabljajo za komunikacijo, se zaradi debelosti zmanjša. Ogroženo je tudi delovanje imunskega sistema (zmanjšana učinkovitost prepoznavanja, sposobnost predstavitve in s tem odstranitve tujih antigenov). Bolniki s prekomerno telesno težo in hospitalizirani, so bolj nagnjeni k težavam, vključno s sekundarnimi bakterijskimi in virusnimi okužbami (pljučnica, okužbe sečil ali rane), ki povzročijo sepso.

 

Sama debelost prispeva k povečani umrljivosti in nevarnemu poteku okužb. Odraslim s prekomerno telesno težo zaradi slabe prehrane pogosto primanjkuje mikrohranil (vitaminov in mineralov).

 

Ključno je razumeti, da se večina našega imunskega odziva pojavi v črevesju. Naša hrana določa vrsto bakterij, ki tam uspevajo, zato je na splošno največ možnosti za izboljšave. Skrivnost optimalnega zdravja je uravnotežena črevesna flora.

Vpliv vadbe na imunski sistem

Redna zmerna vadba krepi celično in humoralno imunost. Povečata se proizvodnja protiteles in količina belih krvničk (citotoksičnih T-celic, naravnih celic ubijalk in makrofagov). Vnetje v telesu se zmanjša s proizvodnjo protivnetnih citokinov. Pretok krvi se poveča s telesno aktivnostjo, kar poveča ali celo podvoji količino razpoložljivih imunskih celic in protiteles.

 

Z vadbo se zmanjša stres, poveča se izločanje rastnega hormona in testosterona. S tem se pospeši rast in regeneracija. Izboljšajo se torej moč, samozavest in libido.

 

Redna vadba izboljša spanec, poveča občutljivost tkiv na inzulin, zniža krvni tlak in raven maščob v krvi, pomaga pri ohranjanju zdrave telesne teže in izboljša delovanje srčno-žilnega sistema. Pri tem pristopu posredno krepimo imunski sistem. Vadba nam omogoča, da ustvarimo vitalno rezervo za morebitno obdobje bolezni, saj mišice med boleznijo delujejo kot primarno skladišče beljakovin našega telesa. 

Vadba nam pomaga bolj jasno razmišljati, saj sprošča endorfine v naše možgane (med in po vadbi). Pomagajo nam, da se počutimo zadovoljne in srečne ter povečajo našo toleranco na stres.

 

Zmerna telesna vadba pozitivno vpliva na spopadanje s stresom in na imunski sistem. 

 

Količina vadbe, ki jo naše telo prenese, bo vedno omejena z regeneracijsko sposobnostjo, in če to ignoriramo, se bo stres v telesu povečal in posledično bo na udaru tudi naš imunski sistem.

Vadba in imunski sistem

Preden govorimo o vplivu vadbe na imunski sistem, moram spregovoriti o stresu. Začnimo z osnovnimi koncepti. Stres je reakcija telesa na stresorje. Kaj je to? Za potrebe tega članka si bomo pomagali z definicijo stresorjev (angl. stressor), ki nam jo ponuja kanadski Center za študije človekovega stresa na svoji spletni strani. Stresorji so v grobem vsak dejavnik, ki tako ali drugače vpliva na izločanje stresnega hormona. V omenjenem študijskem centru jih delijo na fiziološke (neposreden biološki vpliv na človeško telo) ter psihološke (razni prelomni dogodki). Stresorje delijo prav tako na absolutne in relativne. Omenjena distinkcija razume prve kot tiste dejavnike, glede katerih velja splošni konsenz, da so stresni in na nas vplivajo stresno bodisi negativno bodisi pozitivno, medtem ko so drugi prepuščeni interpretaciji posameznika.

 

Odziv telesa na stresorje

Odziv telesa na stresorje je lahko pozitiven in negativen stres, torej je pomembnejši naš odziv nanje kot sami stresorji. Stres je lahko skrajno pozitiven dejavnik v našem življenju, saj aktivira mehanizem prilagoditve, krepitve, učenja in rasti. Stresorji, kot je izpostavljanje bakterijam v zgodnjem otroštvu, so odgovorni za izoblikovanje ter utrjevanje našega imunskega sistema. Stresor v obliki telesne vadbe je odgovoren za prilagoditev telesa v obliki boljše kondicije. Stres absorbiramo tako na psihični kot na fizični ravni. Absorbiramo ga v šoli, službi, medsebojnih odnosih, finančnem položaju, ob gospodinjskih opravil in na intenzivnih treningih. Mnogo si ga povzročamo tudi sami, ker se na določene stresorje odzovemo pretirano ali negativno. Kot stresor ne delujejo samo okoliščine, ki so same po sebi negativne ali težavne.

Aktivnost in Stres

Povzroča nam ga lahko vsaka aktivnost, ki terja od nas mnogo energije. Ker se prilagoditev telesa vedno dogaja med regeneracijo po določenem stresu, je za pozitivno prilagoditev nanj bistveno, da stresorjem nismo prepogosto izpostavljeni. Problem nastane, ko smo izpostavljeni nepretrganemu stresu, tudi če je zelo zmeren v intenzivnosti. Človek tedaj nima časa za reakcijo nanj v obliki regeneracije in prilagoditve.

Negativen stres in imunski sistem

Čezmeren stres je za nas škodljiv, saj je med drugim neposredno povezan z nastankom srčno-žilnih bolezni in razvojem depresije. Človek, ki je nenehno pod stresom, lahko razvije tudi motnje spanja in hranjenja ter nima volje za telesno aktivnost. Tako se ujamemo v negativno spiralo, ki jo je treba čim prej presekati. Medtem ko je telesna vadba pravi odgovor za spopadanje z občasnim zmernim stresom, žal ne učinkuje kot zdravilo za kronični stres, saj se v takem stanju zelo težko odločamo zanjo. Ko govorimo o kroničnem stresu, je vedno prvi korak čim večja odstranitev stresorjev.

Kakšna je torej vloga vadbe?

Za namen tega članka bomo telesno vadbo definirali kot vsako športno aktivnost, vadbo za razvoj moči ali vadbo za razvoj (an)aerobne vzdržljivosti. Ta ne vključuje sprehodov po naravi, mestne vožnje s kolesom in podobnih manj intenzivnih vsakodnevnih aktivnosti. Intenzivnejša telesna vadba v zmernih merah deluje kot stresor, na katerega se telo odzove s pozitivnimi spremembami v obliki izboljšane kondicijske pripravljenosti in telesne sestave.

 

Telesna vadba prav tako pozitivno učinkuje na naš imunski sistem. Raziskave so pokazale, da redna telesna vadba znižuje raven stresa, zmanjšuje možnost nastanka nekaterih vrst raka, zmanjšuje možnost okužb zgornjih dihal, deluje protivnetno, posredno zmanjšuje možnosti nastanka srčno-žilnih bolezni ter razvoja depresije. Pozitivno vpliva tudi na posameznikovo samopodobo in raven energije.

Vadba in imunski sistem

Človeško telo se odzove po zmerni telesni vadbi z majhnim stresnim odzivom, ki prek hormonskega odziva hitro uravna zahtevo po regeneraciji in se vrne v stanje homeostaze (ravnovesja) z višjo zmogljivostjo. Vse je lepo in prav, dokler pri količini telesne vadbe upoštevamo druge stresorje, ki na nas vplivajo na vsakem koraku. Zaplete se takrat, ko je telesna vadba hkrati intenzivna in prepogosta za naš življenjski slog. Telesu tedaj ne uspe kompenzirati stresa, kar vodi v kronični stres. Gre za stanje pretreniranosti, ko je v telesu kronično povišana koncentracija stresnih hormonov (kortizol) in vnetnih mediatorjev. Takšno športno udejstvovanje ruši hormonsko ravnovesje, zavira regeneracijo organizma in spreminja presnovne poti. Telo se v takem stanju ni zmožno vrniti v stanje ravnovesja – homeostaze.

Regeneracija

Ko se rekreativni športniki odločajo o primerni količini telesne vadbe, pogosto spregledajo količino stresa, ki so mu izpostavljeni na drugih življenjskih področjih, ter tako precenjujejo regeneracijsko sposobnost lastnega telesa, ko gre za telesno aktivnost. 

 

O regeneracijskih potrebah moramo razmišljati kot o vsoti vsega stresa, ki ga dobimo od športa do službe ter osebnega življenja. Nato primerjamo količino celotnega stresa s količino našega časa za regeneracijo, ki vključuje spanec in druge oblike počitka, ter se vprašamo: koliko vadbe prenese moje telo ob dani količini stresa in danem času za regeneracijo?

Regeneracija doma

Če telesu ne damo dovolj regeneracije, bomo na dolgi rok pregoreli. Stvar matematike. Sami smo veliki zagovorniki tega, da količino vadbe načrtujete vnaprej, glede na analizo svojih regeneracijskih sposobnosti. Te so, kot opisano, odvisne od količine stresorjev in spanca.

 

Stresorjev in spanca ne moremo povsem nadzirati, zato smo prisiljeni količino vadbe prilagoditi svoji življenjski situaciji. Intenzivnosti vadbe v nasprotju s količino ne načrtujemo, saj je najbolj odvisna od dnevnega počutja. Če imamo dober dan in smo naspani, naredimo intenzivnejši trening, in nasprotno. Treba je poslušati telo, mu dati premor, ko ga potrebuje, ter na drugi strani hitro menjati v višjo prestavo, ko so okoliščine primerne.

Kako se spopadati s stresom?

Če bi morali izpostaviti samo en stresor, ki ruši naš imunski sistem, bi izpostavili pomanjkanje spanca. To negativno vpliva tako na hormonsko kot čustveno ravnovesje, ustvarja razmere za depresijo, znižuje kognitivne sposobnosti in sposobnost za spopadanje z vsakodnevnimi izzivi, znižuje raven energije ter otežuje regeneracijo telesa.

 

Koliko spanca je torej dovolj? Količina je odvisna od posameznika in se giba od sedem do devet ur. Za posameznike, ki intenzivno trenirajo/športajo, je priporočljivih od osem do devet ur. V praksi je mnogokrat nemogoče, ampak to ne spreminja dejstva, da je toliko spanca optimalno za naše možgane in telo. Poleg količine spanca je pomembna njegova kakovost.

 

Tistim, ki nimate od sedem do devet ur za spanec ponoči, priporočamo kratek dremež čez dan. Ta naj ne bo daljši od 15 do 20 minut, pomembno pa je, da vsaj za trenutek zaspite.

Tehnike sproščanja

Poleg spanca in fizičnega počitka so najboljša protiutež stresu tehnike sproščanja in pravilnega dihanja. Zanje je treba ustvariti pogoje v naši dnevni rutini. Po domače, moramo si vzeti čas zase. Prvi korak je lahko že sprehod po naravi, ki nam »odklopi glavo«. Na dolgi rok pa je priporočljivo usvojiti določene tehnike sproščanja in dihanja, ki nas učijo ublažiti stres na dnevni ravni. Dejansko gre za psihološko higieno, ko vsak dan »očistimo« vso negativno kramo, ki se je nabrala čez dan ali dan prej. Tako kot vsak dan umijemo telo, bi morali očistiti tudi psiho. Način dihanja neposredno vpliva na naš organizem. Medtem ko dihanje s prsnim košem dviguje raven adrenalina in posledično aktivira simpatični živčni sistem, ki je namenjen boju ali begu, dihanje s prepono aktivira parasimpatični živčni sistem, ki nas vrne v stanje počitka in sproščenosti.

Posamezni prijemi Za Spopadanje S Stresom

Vsakemu posamezniku priporočamo, da se nauči meditacije in dihalnih vaj, pri katerih dihamo s prepono, ter jih redno izvaja. Gre za tehnike sproščanja telesa z zmanjšanjem aktivnosti simpatičnega živčnega sistema in zmanjšanjem umske aktivnosti; dobro znane so v jogi.

Kaj Torej Storiti?

Sporočilo tega prispevka je, da moramo najti tisto zmerno količino vadbe, ki ob vsakodnevnem stresu še vedno deluje pozitivno na naš organizem in ne posega preveč v regeneracijske sposobnosti. Ko je športni rezultat na prvem mestu, smo pripravljeni žrtvovati veliko več regeneracije za intenzivnejši ali pogostejši trening, vendar obstaja točka preloma pri vsakem posamezniku, kjer bo večja količina vadbe toliko posegla v regeneracijo, da bodo rezultati začeli padati in bo hkrati padla naša odpornost. Paziti pa moramo tudi na stresorje in okolje v katerem delamo – saj je delovno okolje velik del posameznikovega vsakdana.

Zdravje Na Delovnem Mestu

Zdravje na delovnem mestu je vse bolj pomembno, večina podjetij pa se z njim še vedno ne ukvarja zadosti. Mnogi ljudje uporabljajo računalnike vsaj osem ur na dan, kar škodi našemu zdravju, še posebej, če imamo slabo držo. Bolečine v hrbtu, vratu in rokah, glavoboli, utrujenost oči in poslabšanje vida so lahko posledica slabe drže in uporabe zaslona.

 

Medicina dela se ukvarja tudi z zdravjem na delovnem mestu in njegovo promocijo. Ker pa večina ljudi še vedno ni seznanjena s pravilnim odnosom do zdravja na delovnem mestu, smo glavna priporočila strnili v krajša navodila. Spodaj smo pripravili navodila, kako spremeniti vaše delovno okolje, tako da preprečimo škodo vašemu zdravju.

Pisarniški Stol Za Zdravje Hrbtenice

Za čim večjo podporo hrbtenice potisnite boke čim bolj nazaj v naslonjalo. Kolena naj bodo v višini ali nekoliko pod višino bokov, stopala pa naj bodo vzporedna s tlemi. Za optimalno oporo hrbtenici zagotavlja naklon naslonjala med 100 in 110 stopinj. Na hrbtno naslonjalo položite blazino, če ledvena opora za hrbet ne nudi dovolj opore. Naslonjala za roke naj bodo dovolj visoka, da sprostijo ramena.

Zaslon

Oči naj bodo uprte v zaslon pred seboj. Zaslon mora biti vzporeden z vašim nivojem oči, sicer lahko pride do bolečine v vratu, ker sta glava in telo zavrtena v nasprotno smer. Posledično morata biti površina zaslona in prsni koš vzporedni, kar pomeni, da morajo biti roke in oči usmerjene naravnost naprej. Oči imejte oddaljene vsaj 50 – 70 cm od zaslona oz. dolžino iztegnjene roke. Nevtralen ali sproščen vrat je mogoče doseči s prilagajanjem naklona stola. Zgornji del (tretjina) zaslona mora biti v višini oči, zgornja črta zaslona pa mora biti približno 25cm pod nivojem oči. Ogromen zaslon ima lahko zgornji del slike tik nad nivojem oči. Nivo zaslona lahko tudi prilagajate s tem, da ga podložite s knjigo.

Lokacija Tipkovnice Za Zdravje Trapezov

Drug pomemben dejavnik zdravja pri sedenju je lokacija tipkovnice. Komolci naj bodo rahlo narazen, roke pa naj bodo ravne z dlanmi čim bližje telesu. Povprečna višina tipkovnice ne sme presegati 30 milimetrov, zato jo imejte tik pred vami in ne pustite ležati na mizi. Namesto tega jo dvignite z ročaji na hrbtu in jo po potrebi nagnite, da razbremenite zapestja in ramena. Pri tipkanju je pomembno, da so komolci v višini mize.

Premor Za Zdravje Na Delovnem Mestu

Priporočljivo je, da ima zaposleni v delovnem dnevu 30 minutno pavzo od sedenja. Pavza je pomembna predvsem za prekrvavitev telesa in razbremenitev hrbtenice, vratu ter oči. Prekrvavitev je zaradi sedenja zelo slaba, kar vpliva tudi na vaše razmišljanje in zmožnosti koncentracije. Po delu za računalnikom je priporočljivo, da si pred nadaljevanjem vzamemo 5 do 10-minutni odmor, nato pa se lahko ponovno osredotočimo na delo.

 

Strokovnjaki menijo, da je za zdravje oči pomembno, da se po intervalu dela osredotočimo na točko, ki je vsaj 6 metrov stran za 20 sekund. To naj bi pomagalo sprostiti očesne mišice, ki so skrčene zaradi osredotočanja na računalniški ekran. Tako lahko s krajšimi odmori med sedenjem izboljšamo zdravje na delovnem mestu in očitno pripomoremo k boljšemu opravljenemu delu in počutju.

Promocija zdravja na delovnem mestu

Promocija zdravja je strategija posredovanja med ljudmi in njihovim okoljem za zdravje. Je proces, ki omogoča, da ljudje oz. skupnosti povečajo nadzor nad dejavniki, ki vplivajo na njihovo zdravje. Tako na tej podlagi izboljšajo svoje zdravje. Promocija zdravja izhaja iz biopsihosocialnega koncepta zdravja, ki pravi, da je zdravje vir vsakdanjega življenja, ne pa življenjski cilj.

Živimo v času nenehne naglice in hitrega življenjskega ritma, ob vsem tem nas spremljajo velike družbene spremembe.

 

Prvič v zgodovini živi v Sloveniji več starejših oseb (oseb, ki so stare petinšestdeset let in več) kot pa otrok do petnajstega leta. Lahko bi rekli, da prihaja do neravnovesja med starostnimi skupinami, ki pa pripelje do družbenih težav. Da bi se umaknili od družbenih težav in preprečili nekatera nesoglasja med delavci in delodajalci, je potrebno pričeti z promocijo zdravja čim prej. Potrebno je sodelovanje vseh, se pravi vodstva in zaposlenih, kajti samo takrat bomo dosegli dobre rezultate.

Promocija Zdravja In Zakon

Zakon o varnosti in zdravju pri delu nalaga delodajalcem, da morajo načrtovati in izvajati program promocije zdravja na delovnem mestu, da morajo zagotoviti potrebna sredstva in način spremljanja izvajanja le tega, kar pomeni, da morajo izvajati določene aktivnosti in ukrepe, da se ohranja in krepi telesno in duševno zdravje delavcev. 

 

Prav tako mora delodajalec v izjavi o varnosti z oceno tveganja načrtovati promocijo zdravja na delovnem mestu. Delovno mesto različno vpliva na zdravje in bolezni zaposlenih. Delo lahko povzroči poslabšanje zdravja, če morajo delavci delati v razmerah, ki škodujejo zdravju in če imajo premalo znanja o zdravju oziroma nimajo pomoči s strani sodelavcev. 

 

Na drugi strani pa lahko delo predstavlja vir osebnega razvoja posameznika ter razvoj posameznih veščin in spretnosti.

Več Prispevkov: