Kako poskrbeti za duševno zdravje?

Kako Poskbeti Za Duševno Zdravje?

Za duševno zdravje lahko poskrbimo z zadostnim spancem, zdravo prehrano, z gibanjem na soncu, zmanjševanjem stresa in telesno aktivnostjo.

Kako Krepiti Zdravje?

Za krepitev svojega zdravja poskrbimo tako, da zase poskrbimo tako duševno kot fizično.

10 korakov do Duševnega zdravja

Duševno zdravje praznujemo 10. oktobra po navedbah Svetovne zveze za duševno zdravje. Duševno zdravje posameznika je kritična in bistvena sestavina njegovega splošnega zdravja, nanj pa vplivajo številne psihološke, biološke in socialne spremenljivke. Poklicna samouresničitev osebe je odvisna od njenega duševnega zdravja, zaradi česar je ključna sestavina varnosti in dobrega počutja na delovnem mestu. Prosimo vas, da si vzamete minuto časa in razmislite, kaj lahko storite za svoje duševno zdravje in duševno zdravje svojih bližnjih v času vse pogostejših stresnih dogodkov, s katerimi se ljudje spopadamo na različne načine. V tem članku boste izvedeli kako vas stres dejansko ubija.

Katere korake lahko vsak naredi za izboljšanje svojega duševnega zdravja?

1. Duševno zdravje in spanec

Naše fizično in duševno zdravje je močno odvisno od spanca, saj nadzoruje kemikalije v naših možganih, ki prenašajo informacije. Te snovi igrajo pomembno vlogo pri uravnavanju naših čustev in razpoloženja. Prepričajte se, da si pustite dovolj časa za sprostitev telesa in duha, saj lahko zaradi pomanjkanja spanja postanemo nervozni ali žalostni. Pred spanjem se izognimo stresu.

Večina posameznikov se osebno zaveda, kako spanje vpliva na njihovo duševno zdravje. Kljub temu obstaja razlog, zakaj naj bi se nekdo, ki je slabe volje, »zbudil na napačni strani postelje«.

Izkazalo se je, da je v tem idiomu kar nekaj resnice. Spanje je neposredno povezano z duševnim in čustvenim dobrim počutjem in je med drugim povezano z motnjami, vključno z bipolarno motnjo, anksioznostjo in depresijo.

Čeprav je potrebnih več študij za popolno razumevanje odnosov med spanjem in duševnim zdravjem, do zdaj znano kaže na vzajemno koristno razmerje. Slabo spanje je pogosto simptom duševnih težav. Poleg tega lahko pomanjkanje kakovostnega spanca, zlasti nespečnost, prispeva k nastanku in poslabšanju duševnih težav.

Čeprav obstaja veliko zapletenih elementov, ki vplivajo na spanje in duševno zdravje, obstaja razlog za domnevo, da lahko izboljšanje spanja pozitivno vpliva na oboje in je lahko celo del zdravljenja številnih psihiatričnih bolezni.

Duševno zdravje in faze spanca

Med številnimi fazami spanja, ki sestavljajo cikel spanja, se možganska aktivnost spreminja, narašča in upada. Med spanjem NREM (brez hitrega gibanja oči) pride do kratkih izbruhov energije, vendar se splošna možganska aktivnost upočasni. Zaradi nenadnega povečanja možganske aktivnosti med spanjem REM, je ta stopnja povezana s sanjami, ki so bolj žive.

Vsaka stopnja prispeva k zdravju možganov tako, da omogoča, da se aktivnost v različnih delih možganov povečuje ali zmanjšuje, ter spodbuja boljše učenje, spomin in razmišljanje. Poleg tega so študije pokazale, da ima aktivnost možganov med spanjem pomembne posledice za človekovo čustveno in psihično počutje.

Sposobnost možganov za interpretacijo čustvenih informacij je olajšana z dovolj spanja, zlasti spanja v REM fazi. Možgani delujejo tako, da analizirajo in ohranjajo ideje in spomine, ko spimo, in zdi se, da je pomanjkanje spanja še posebej škodljivo za utrjevanje čustveno prijetnih informacij. To je povezano z duševnimi boleznimi in njihovo resnostjo, vključno z verjetnostjo samomorilnih misli ali dejanj ter lahko vpliva na razpoloženje in čustveno odzivnost.

Posledično se vedno bolj izpodbija splošno prepričanje, da so težave s spanjem znak težav z duševnim zdravjem. Namesto tega je zdaj očitno, da obstaja simbiotska povezava med spanjem in duševnim zdravjem, pri čemer lahko težave s spanjem prispevajo k težavam z duševnim zdravjem in so njihov simptom.

Druga faza

Drug element spanja, ki je povezan z duševnim zdravjem, je obstruktivna apneja v spanju (OSA). OSA je stanje, ki povzroča razdrobljen in moten spanec, saj povzroča premore dihanja med spanjem in padec ravni kisika v telesu. Ljudje s psihiatričnimi boleznimi imajo večjo verjetnost, da bodo doživeli OSA, ki lahko škoduje njihovemu fizičnemu zdravju in poveča možnost, da doživijo hudo duševno stisko.

Obstaja zapleten odnos med spanjem in duševnim zdravjem, na katerega lahko vplivajo različni elementi v situaciji vsakega posameznika, vendar je za popolno razumevanje teh odnosov potrebnih več študij.

2. Zdrava prehrana in duševno zdravje

Pravilna prehrana koristi tako našemu telesu kot umu. Zaradi pomanjkanja mineralov, na primer zaradi pomanjkanja železa in vitamina B12, se lahko počutimo slabo. Poskusite ohraniti zdravo prehrano. Kofein sam po sebi lahko povzroči povečano vznemirjenost in tesnobo, zato, če opazite, da ste bolj nagnjeni k stresu in zaskrbljenosti, poskusite zmanjšati ali celo prenehati s pitjem.

Duševno zdravje je močno povezano s telesnim zdravjem, zato je priporočljivo negovati oboje, z aktivnim
načinom življenja ter zdravim prehranjevanjem. Pomanjkanje telesne aktivnosti, nezdravo prehranjevanje
ter povišana telesna teža lahko povzročajo dolgotrajne duševne težave. Prehrana, ki vsebuje veliko sladkorja, je zelo škodljiva za možgane.

Sladkor

Poleg tega, da poslabša telesno regulacijo inzulina, sproža vnetja in oksidativni stres. Slednjega sprožajo prosti radikali, ki lahko poškodujejo celice in se sproščajo, ko telo porablja kisik. Oksidativni stres preprečujejo antioksidanti. Veliko jih lahko najdemo v oreščkih, predvsem orehih. Slednji prav tako spodbujajo rast nevronov, torej možganskih celic, kar je bistveno pri ohranjanju duševnega zdravja. Serotonin je nevrotransmiter, ki uravnava spanje in apetit, umirja um, izboljša razpoloženje ter zavira bolečino. 95 % serototnina se proizvede v prebavilih, zato je pomembno, kakšno prehrano uživamo. Velik vpliv na sproščanje serotonina imajo »dobre« bakterije, ki so v naši črevesni flori. Te bakterije ščitijo sluznico črevesja pred strupi in »slabimi« bakterijami, omejujejo vnetja, izboljšajo vsrkavanje hranil in aktivirajo nevronske poti med črevesjem in možgani.

Nasveti za boljšo prehrano in duševno zdravje

S spodnjimi nasveti lahko izboljšamo svoje prehranjevalne navade in posledično tudi naše razpoloženje ter možganske funkcije:

Ne izpuščajmo obrokov

Če izpuščamo obroke, ravni sladkorja v telesu hitro upadejo in sprožijo utrujenost ter nas naredijorazdražljive. Redno prehranjevanje in izbira prehrane, ki energijo sprošča postopoma, nam bo pomagalo pri uravnoteženju ravni sladkorja v krvi. Primeri takšnih živil so: polnozrnate testenine, riž, polnozrnata žita, kosmiči, oreščki in semena. Pri izpuščenem zajtrku, se recimo dvigne kortizol, ki povzroča stres.

Pijmo zadostno količino tekočine

Dehidracija lahko zmanjša možnost koncentracije in jasnega razmišljanja. Prav tako lahko sproža zaprtost in napihnjenost, kar lahko negativno vpliva na naše razpoloženje. Za ustrezno hidratacijo telesa je najbolj priporočljivo pitje navadne vode ali nesladkanih čajev.

Na dan zaužijmo vsaj 5 vrst sadja in zelenjave

Pomembno je, da uživamo hrano, ki je bogata z vitamini, minerali in antioksidanti, saj nahrani naše
možgane in jih zaščiti pred oksidativnim stresom. Jagode, borovnice, maline in robide so odličen prigrizek, ki bo našemu telesu zagotovil antioksidante, ti pa bodo pomagali pri popravljanju celic in boju proti vnetju, ki ga povzročajo prosti radikali. Borovnice in jagode vsebujejo tudi polifenole, za katere raziskave kažejo, da izboljšujejo spomin, koncentracijo in razpon pozornosti.

Pazimo na naše črevesje

Včasih so lahko težave s prebavo odraz našega počutja. Če smo pod stresom ali zaskrbljeni, se prebava lahko upočasni ali pospeši. Za zdravo prebavo je potrebno uživati veliko vlaknin, tekočine in redno telovaditi. Primer živil, ki blagodejno vplivajo na prebavo, so sadje, zelenjava, polnozrnate žitarice, fižol, stročnice, jogurt in drugi probiotiki. Slednji pomagajo prebavnemu sistemu, da nemoteno deluje in tako, zahvaljujoč povezavi med prebavili in možgani, pomagajo pri zniževanju stresa, tesnobe in depresije. Polna probiotikov je tudi fermentirana hrana, kot na primer kislo zelje, kimchi, miso, tempeh in pijača kombucha.

Pazimo na količino kofeina

Kofein je poživilo, kar pomeni, da nam bo hitro povišal energijo, vendar se lahko kasneje, ko učinek
popusti, počutimo tesnobno in depresivno. Prav tako lahko prevelike količine kofeina negativno vplivajo na spanec. V kolikor nenadoma prenehamo s pitjem pijač, ki vsebujejo kofein, lahko to sproži odtegnitvene simptome.

Izbirajmo zdrave maščobe

Naši možgani potrebujejo maščobne kisline (na primer omega-3 in omega-6). Nekatere raziskave kažejo, da so omega-3 lahko koristne pri zdravljenju depresije, izboljšajo kratkotrajni in dolgotrajni spomin ter zmanjšajo raven tesnobe. Omega-3 esencialne maščobne kisline lahko prav tako pomagajo povečati učinkovitost običajnih antidepresivov in pomagajo mladim z motnjo pozornosti. Zdrave maščobe najdemo v ribah, perutnini, oreščkih (zlasti orehih in mandljih), olivnem in sončničnem olju, semenih (na primer sončnična in bučna), avokadu, mleku, jogurtu, siru in jajcih.

Uživajmo folate za zdravje

Povečan vnos folatov, kot je folna kislina, je povezan z manjšim tveganjem za depresijo. Folate najdemo v špinači in ohrovtu, sadju, oreščkih, fižolu in polnozrnatih žitih.

Poskrbimo za vitamin D v svojem telesu

Stopnja depresije je po raziskavah nižja pri ljudeh z zadostno ravnijo vitamina D. Pomanjkanje vitamina D naj bi igralo vlogo pri sezonski afektivni motnji, ki je podobna depresiji, vendar se običajno začne jeseni, traja skozi zimo in se umiri v bolj sončnih spomladanskih in poletnih mesecih. Med živili imajo najvišjo vsebnost vitamina D ribe, in sicer losos in tuna. Prav tako pa lahko raven vitamina D v našem telesu dvignemo na optimalno raven z vsaj 5 do 30 minutno izpostavljenostjo soncu na dan.

Uživajmo dovolj magnezija

Magnezij je mineral, ki pomaga pri delovanju nevronov in mišic ter pri vzdrževanju srčnega utripa. Ključnega pomena je tudi za povezavo med hrano in razpoloženjem: pomanjkanje mineralov lahko škoduje bakterijam v črevesju in povzroči depresiji ter tesnobi podobne simptome. Magnezij lahko najdemo v temni čokoladi, mandljih, špinači in drugi temni listnati zelenjavi, bananah in fižolu.

3. Duševno zdravje in alkohol, kajenje in droge

Na vaše duševno zdravje lahko vplivajo alkohol, tobak in druge snovi. Po zaužitju velike količine alkohola bi lahko naslednji dan imeli povečano anksioznost, depresivne misli in težave s koncentracijo. Dolgotrajna zloraba alkohola lahko privede do pomanjkanja tiamina. Možgani potrebujejo tiamin za pravilno delovanje, pomanjkanje le-tega pa lahko povzroči resno izgubo spomina, težave z motoriko (koordinacijo), dezorientacijo in težave z vidom. Med kajenjem kajenje povzroči, da vaše telo in možgani tavajo, zaradi česar ste vznemirjeni in zaskrbljeni. Odvajanje od alkohola povzroča stres, prav tako tudi kajenje in odvajanje od drog.

4. Duševno zdravje in sonce

Vitamina D, ki je ključen za zdravje našega telesa in možganov, je v sončni svetlobi veliko. V možganih olajša sproščanje snovi, ki izboljšujejo razpoloženje, vključno s serotoninom in endorfinom. Gibajte se na svežem zraku in izpostavljajte svoje telo soncu vsak dan 30 minut do 2 uri, če lahko, pri tem pa ne pozabite na zaščito kože in oči. Nekateri ljudje skozi zimo doživljajo depresijo, ker nimajo dovolj sončne svetlobe. Ugotovljeno je bilo, da uporaba specializirane svetilke za svetlobno terapijo pri nekaterih ljudeh olajša simptome. Sonce dviguje nivoje serotonina in tako znižuje stres.

Zaprti v temo

Glede na to, da se večina ljudi danes skriva pred soncem najprej v betonskih kletkah z zatemnjenimi zastori, pa za velikimi temnimi sončnimi očali, pod senčniki in pokrivali, ni težko ugotoviti, da nam sončne svetlobe zagotovo primanjkuje. Odprimo se znova starim resnicam: seveda je za človeka, ki 10 mesecev na leto ni pokukal na sonce, le-to premočno. Če živimo zaprti v temi, je prevelik šok, da se naenkrat prekomerno nastavimo soncu.

Sonce je vsekakor vedno prijazno in je z nami ves čas, vse leto, ne brez razloga. Na voljo nam je, da ga sprejmemo kot vir zdravja, če se odločimo spremeniti svoj odnos do njega. Za vsakogar med nami je dobro, da ga sprejemamo s spoštovanjem in hvaležnostjo toliko, kot nam ustreza glede na siceršnji način življenja in naravne danosti. Pojdimo na sonce večkrat, skozi vse leto, ne le enkrat ali dvakrat na leto, ko si zaželimo v tednu ali dveh na hitro napolniti svoje izpraznjene sončne baterije.

Vpliv sonca na krepitev zdravja

Ljudje imamo v svojem sistemu endokrinih žlez tudi malo, a zelo pomembno žlezo, imenovano epifiza. Za njeno pravilno delovanje je nujno potrebna naravna, nefiltrirana sončna svetloba. Ta lahko v telo vstopi preko optičnih sprejemnikov – živcev v očeh, preko katerih neposredno prehaja do epifize in povezano do hipotalamusa. Ti dve strukturi preko povezave s številnimi živčnimi potmi uravnavata vse vitalne funkcije in dele telesa.

Sončna svetloba ima zato v našem telesu res mogočno vlogo:

Preko stimulacije epifize uravnava izločanje melatonina (hormon, ki upočasnjuje staranje) in serotonina (hormona sreče).
Povečuje sposobnost pomnenja in mentalne moči.
Izboljšuje vid.
Obnavlja nevrone, sprošča in vzpostavlja ravnovesje med umom in čustvi ter prinaša občutek miru in jasnosti v življenju.
Uravnoveša hormonske cikluse v telesu, kar zajema tudi uravnavanje telesne teže.
Zmanjšuje občutek lakote in potrebo po hrani ter neposredno pomaga k zdravljenju fizičnih bolezni.
S poznavanjem teh povezav lahko hitro ugotovimo, da je vnos sončne svetlobe preko očesnih živcev osnova za vitalnost telesa. Prav tako lahko hitro ugotovimo, da je postopno privajanje oči čisti sončni svetlobi pri posamezniku, ki večino svojega življenja preživi v zaprtih prostorih, enostavno in kmalu pokaže rezultate. Seveda pa ne gre čez noč.

Za začetek – sončna očala

Če smo leta in leta vajeni nositi temna sončna očala, je povsem razumljivo, da so naše oči postale preobčutljive na neposredno sončno svetlobo, sploh, če se prikažemo na soncu v času kosila, ko je seveda najmočnejše. Vendar pa bomo presenečeni, kako hitro se lahko oči prilagodijo sončni svetlobi. To je njihova naravna funkcija in celice se je kmalu spomnijo.

Pomislimo na to, da so temna sončna očala prepreka za naše sprejemanje sončne energije. Z njimi posežemo v naravni sistem prehranjevanja celotnega endokrinega sistema, ki upravlja z večino vitalnih funkcij in s hormonskim ravnovesjem. Tudi korekcijska očala in kontaktne leče onemogočajo neovirano sprejemanje sončne svetlobe.

Za začetek poskusimo odložiti očala in druge pripomočke, kadarkoli nam je pri tem udobno – zgodaj dopoldne ali pozno popoldne. Podaljšujmo ta čas in kmalu bomo ugotovili, da so se oči privadile. Dlje časa, ko bomo zmogli biti na soncu brez sončnih očal, več sončne energije bomo pripustili telesu.

Vsem, ki bi ob počasnem snemanju sončnih očal prepoznali sonce kot prijateljsko in zdravo energijo, pa toplo priporočamo branje nadaljevanja.

Zrenje v sonce

Zrenje v sonce ali bolj popularno »sončna joga« je pravzaprav postopek urjenja in prilagajanja oči neposredni sončni svetlobi. Gre za postopek, ki zahteva skupno, kontinuirano in vztrajno »delo« približno dveh let. Ko je sonce najbližje Zemlji, je po stoletnih izkušnjah čas, ki je najbolj primeren za »nabiranje« sončne svetlobe skozi naše očesne sprejemnike. Pravila pa so zelo natančna, saj z neprimernim odnosom (kot že vemo) lahko ustvarimo škodo sami sebi.

Od sončnega vzhoda pa do ene ure po vzhodu ter od ene ure pred zahodom do zatona sonca, stojimo na zemlji in zremo neposredno v sonce. Prvo zrenje traja samo kratkih 10 sekund. Kasneje temu času dodajamo po 10 sekund, dokler ne poteka 45 minut v enem kosu. Ko smo zmožni nepretrgoma zreti v sonce 45 minut, to lahko izvajamo največ 7 dni, nato pa z vsakim dnevom zmanjšujemo zrenje za 1 minuto, dokler ne pridemo na čas 15 minut. Po tem je naše telo usposobljeno za dopolnjevanje svoje zaloge sončne energije, kadarkoli je potrebno ali kadar začutimo željo. Vendar ne več kot 15 minut.

5. Duševno zdravje in stres

Stres – pogosto se mu ni mogoče izogniti, vendar je razumevanje, kaj vas obremenjuje, in vedenje, kako ravnati s stresnimi situacijami, bistvenega pomena za ohranjanje dobrega duševnega zdravja. Sestavljanje seznama ali koledarja vaših težav je ena od tehnik za reševanje vaših obveznosti in skrbi. Vaš um bo razumel, da so vaše težave lažje obvladljive in da se rešitev bliža, ko jih zapišete v pisni obliki in si date rok, da jih obravnavate. Če težko zaspite ali se zbudite sredi noči s težavami v mislih, jih zapišite in si recite, da jih boste naslednji dan začeli reševati.

Kaj je stres in kako se z njim spopasti

Kaj je stres? Odgovor je dokaj preprost – stres je zelo velik dejavnik našega vsakdana, ki do neke mere drži pokonci v napornih trenutkih in nam daje tisto vztrajnost in moč za delo, ki je v motivaciji ne najdemo (več). Na neki točki pa se koristen stres, eustres, na delovnem mestu lahko spreobrne v kroničen stres. Stres na delovnem mestu NIJZ opisuje kot škodljiv telesni in čustveni odgovor.

Stres se čuti kot nenehen pritisk in ne le izziv ter negativno vpliva tako na naše zdravstveno stanje, kot tudi na delovno produktivnost, zmanjšuje zmožnost za delo in s tem so povezane pogostejše bolniške odsotnosti. Kroničen stres močno znižuje kakovost življenja prizadete osebe, pogosto njegov vpliv posredno občutijo tudi bližnji.

Načini sproščanja

Obstaja veliko različnih načinov, kako se soočiti in odpraviti ali pa vsaj zmanjšati stres v službi. Pomembno je, da delodajalec prisluhne zaposlenim in jim omogoči karseda optimalno delovno okolje. Hkrati pa je pomembno da si zaposleni želi opravljati tovrstno delo. Pogosto se zaradi nezadovoljstva namreč pojavljajo izgovori in obtožbe glede delovnih pogojev, ko je glavni problem na poti do kvalitetno opravljenega dela notranje nezadovoljstvo in pomanjkanje notranje motivacije.

Seveda je nemogoče ugoditi vsem možnim izboljšavam, a že majhne spremembe lahko prispevajo k zmanjšanju stresa zaposlenega. Sedaj ko razumemo točno kaj je stres in kako deluje, pa lahko pregledamo tudi različne načine reševanja problemov s stresom, tako s strani delodajalca, kot tudi s strani posameznika.

Kaj lahko naredi delodajalec

Delovni čas naj bo čim manjkrat podaljšan in čim bolj prilagodljiv.
Delo, ki se ponavlja, se lahko rotira med zaposlenimi, če so zanj kompetentni. Tako se izognemo (preveliki) monotonosti.
Za določeno delovno nalogo naj se predvidi dovolj časa. Če se delovne naloge ponavljajo, naj se prisluhne zaposlenemu, ki lahko sam oceni, koliko časa potrebuje.
Delovne naloge naj bodo jasno razložene.
Če je le mogoče, pustite zaposlenemu čim več svobode pri delu z minimalno nadzora.
Veliko ljudi si zaradi različnih razlogov ne upa jasno izraziti tegob, ki jih pestijo. En predlog je tudi uvedba ankete, ki je namenjena izboljšanju pogojev na delovnem mestu. Zaposleni lahko tako povedo, kaj bi jim olajšalo delo oz. kaj bi pripomoglo k boljšem počutju na delovnem mestu.
Zelo pomembno je tudi, da se zaposlenim za dobro opravljeno delo da vedeti, da je bil trud opažen.
Omogoči dovolj premora med delom, po možnosti uvede tudi skupne aktivne odmore.

Kaj lahko naredi posameznik sam za duševno zdravje?

Pomembno je, da poskrbimo za ravnovesje med poklicnim in osebnim življenjem. Torej da ne mešamo službenih zadev z zadevami in osebami v osebnem življenju.
Delo si dobro organiziramo svojim zmožnostim primerno in določimo približno časovnico, ki omogoča, da se držimo predpisanih rokov in je vse delo opravljeno pravočasno.
Če delovnim nalogam zaradi kakršnegakoli razloga nismo kos, jih ne prevzamemo oz. prosimo za pomoč.
Odmori naj bodo za počitek, svež zrak, če je le mogoče, naj bodo aktivni.
Prehrana naj bo raznolika, hranljiva, obroki redni in primerno veliki.
Priporočamo izogibanje pitju alkoholnih pijač in kajenju cigaret.
Ne pozabimo na redno telesno aktivnost v prostem času izven delovnika. Priporočljiva je tako aerobna kot anaerobna vadba ter čim več na svežem zraku v naravi.
Pomembni so tudi zdravi odnosi v delovnem okolju, zato se potrudimo imeti dober odnos s sodelavci. Najmanj, kar lahko naredimo je, da smo do njih spoštljivi, vljudno komuniciramo in sodelujemo, ko delo od nas to zahteva.
Mnogim pomaga tudi meditacija, ki lahko traja le par minut pred spanjem. Aktivno ozaveščanje problemov in iskanje vzroka slabega počutja ter kreiranje načrta za soočanje s problemi.
Svoje težave komu zaupamo, naj bo to nekdo iz družine, prijatelj ali psiholog/psihiater. Pomembno je, da ne pustimo, da težava napreduje, ampak se je lotimo že takoj na začetku.

Ob pojavu znakov, kot so težave s spanjem, dihanjem, povišan krvni tlak, bolečine v prsih, aritmije, velike spremembe v telesni teži, težave s koncentracijo in spominom, razdražljivost, nekontrolirani izbruhi jeze ali joka, občutek brezupa ipd., ki so med drugim kazalci kroničnega stresa, se obrnemo na svojega osebnega zdravnika. Po potrebi pa se preko delodajalca lahko obrnemo tudi na zdravnika specialista medicine dela.

Kdaj poiskati pomoč?

Ključno je, da se tako zaposleni kot nadrejeni zavedajo kaj je stres. Potrebno je razumeti zakaj je pomembno budno spremljati nivoje in oblike stresa celotnega kolektiva zaposlenih. Na koncu so vsi le del ene ekipe, ki dela za enak, skupni cilj. V tej ekipi pa se morajo vsi dobro počutiti, da lahko pridajo maksimalni prispevek. V tem pogledu se mora delovna hierarhija omehčati; delodajalec oz. vodja prisluhne zaposlenim, zaposleni pa vedo, da se lahko tudi s težavami obrnejo nanj in da bodo problem reševali skupaj. Dober direktor se zaveda, da zaposleni niso sužnji, ki delajo zanj, ampak so dragocena moč podjetja in ga ženejo naprej. Zadovoljni in motivirani zaposleni so tako ključni za uspešnost podjetja.

6. Telesna aktivnost in duševno zdravje

Ohranjanje odličnega duševnega zdravja zahteva gibanje in aktivnost. Če ste aktivni, se poveča količina nevrotransmiterjev dobrega počutja v vaših možganih, kar vam ne daje samo občutka dosežka, ampak tudi poskrbi, da se na splošno bolje počutite. Dejavnost je povezana z daljšim, bolj zdravim življenjem in lahko pomaga pri negativnem razpoloženju, zaskrbljenosti, stresu ali občutkih utrujenosti in lenobe. Ko kažete znake depresije, anksioznosti ali napetosti, je lahko koristen sprehod ali kakšna druga blaža vadba.

7. Uživanje v hobijih

Poskusite si vzeti čas za prijetne dejavnosti, ki jih imate radi. Poskusite razporediti čas za to dejavnost v svoj koledar, če uživate v slikanju, sprehodih ali gledanju svoje najljubše televizijske oddaje.

8. Družba

Ohranite pozitivne odnose in se pogovarjajte, kadar koli lahko. Družabna mreža je ključnega pomena za vašo samopodobo, pa tudi za pomoč, ko se počutite slabo. Študije kažejo, da lahko že 10 minut socialne interakcije izboljša spomin.

9. Pomoč drugim

Pomoč drugim koristi tako vam kot posameznikom, ki jim pomagate. Pomagati nekomu lahko izboljša vaš občutek lastne vrednosti in vaše zavedanje o vašem družbenem prispevku. Ključna sestavina vašega duševnega zdravja je občutek pripadnosti. Lahko poskusite posvetiti svoj čas skupnostni dobrodelni organizaciji ali preprosto pomagati.